"Tisti, ki se odpovedo svobodi zaradi obljube večje varnosti, lahko na koncu izgubijo oboje." Ta misel se danes zdi bolj aktualna kot kadar koli prej. Tokrat ne govorimo o kamerah na ulicah ali spremljanju komunikacij, temveč o denarju – natančneje o naših finančnih podatkih.
Evropska unija se ponovno znajde na razpotju. Tokrat ne gre zgolj za novo uredbo, temveč za vprašanje, ali bomo evropski državljani še naprej imeli pravico do zasebne komunikacije ali pa bo vsak naš pogovor obravnavan, kot da smo potencialni osumljenci.
Ko enkrat kupite bitcoin na menjalnici, ste opravili šele polovico dela. Dokler kovanci ostajajo na menjalnici, dejansko ne razpolagate z lastnim privatnim ključem – to pomeni, da bitcoin formalno še ni v celoti vaš, temveč je "posojen" tretji osebi.
Veliko ljudi ima občutek, da danes delajo več kot kadarkoli prej, vendar si kljub temu težje privoščijo stanovanje, hrano, dopust ali varno prihodnost. Plače rastejo počasi, cene pa eksplodirajo.
Predstavljajmo si, da stopimo v lokalno pekarno v Ljubljani, kot smo to počeli pred štirimi leti. V roki držimo bankovec za 5 evrov, vonj po sveže pečenem bureku, zraven pa si zaželimo še jogurt Ljubljanskih mlekarn.
V sodobnem finančnem svetu se pogosto pojavljajo razprave o vlogi kriptovalut in bitcoina, pri nezakonitih dejavnostih.
V svetu, kjer bitcoin in kriptovalute obljubljajo finančno svobodo in 24-urno likvidnost, bi morale kripto kartice ter bitcoin plačila predstavljati most med digitalnim premoženjem in vsakdanjim plačevanjem.
Bitcoin, prva in edina prava kriptovaluta, je bila predstavljena in zagnana leta 2009. Spremenila je svet financ in pritegnila tako navdušence kot velike kritike te tehnologije.
Bitcoin ni sistem za otroke. Ampak očitno pa je navdihnjen z otroškimi čokoladicami.
